Ko izgubi "moje" moštvo: študija razkrila, kaj se v resnici dogaja v možganih navijačev

Šport, še posebej pa nogomet, lahko močno "naelektri" množice. Milijoni navijajo, upajo in trpijo ob nastopu svoje ekipe.

Če ekipa zmaguje, je bolj ali manj vse v redu, če pa izgublja ali izgubi, pa se strast lahko spremeni v slepo jezo.

Zakaj je to tako? Kaj se dogaja v glavah navijačev, ko se igra "obrne proti njim" in ko vse spodbujanje, stiskanje pesti in kričanje ne pomagajo več.

Prvič so raziskovalci to dogajanje lahko opazovali neposredno.

"Intenziven boj med čustvi in nadzorom"

Raziskovalci radiološkega društva Severne Amerike pod vodstvom Francisca Zamorana z univerze v San Sebastiánu so za svojo študijo analizirali 60 strastnih nogometnih navijačev, poroča portal Smart Up News.

Ti so gledali videoposnetke golov svoje najljubše ekipe, tekmecev ali drugih ekip, medtem ko so njihove možgane spremljali z magnetno resonanco.

Posnetki možganov so razkrili "intenziven boj med čustvi in nadzorom v možganih nogometnih navijačev", so zapisali v študiji.

Raziskovalci so namreč odkrili jasen vzorec: zmage aktivirajo sistem nagrajevanja, medtem ko porazi zavirajo samokontrolo.

Zmaga "mojega" moštva je kot osebni uspeh

Rezultati so bili jasni: ko je ekipa, za katero so navijali, dosegla gol proti svojemu največjemu tekmecu, so se centri za nagrajevanje v možganih močno zasvetili.

Še posebej aktiven je bil ventralni striatum, področje, povezano z občutki sreče in motivacije. Povečano aktivnost je pokazala tudi prefrontalna skorja, odgovorna za socialne vezi in pripadnost.

Možgani se podobno odzivajo na pozitivne izkušnje zunaj stadiona – kot so uspeh v službi, pohvala ali naklonjenost.

Zmago "njihove" ekipe navijači zato dobesedno občutijo kot osebni uspeh.

Poraz zmanjšuje sposobnost samokontrole

Situacija je povsem drugačna, ko gol doseže tekmec. V tistem trenutku se vzorec aktivnosti možganov drastično spremeni.

Tako imenovano omrežje mentalizacije, ki nam pomaga sočustvovati z drugimi, postane zelo aktivno. Hkrati pa se zmanjša aktivnost v dorzalni anteriornalni cingularni skorji (dACC) – območju, ki običajno zagotavlja, da čustva ne uidejo izpod nadzora.

Z drugimi besedami, navijači v tem trenutku lažje izgubijo kontrolo nad sabo.

"Fanatiki" nadzor nad sabo izgubijo hitreje in močneje

Še posebej to velja za navijače, ki so s svojim klubom močno povezani.

"Močnejša kot je povezava nekoga s klubom, šibkejši je odziv dACC," pravi Zamorana.

"To pojasnjuje, zakaj nekateri navijači po prejetem golu glasno preklinjajo, se prepirajo z drugimi ali se iz jeze nekontrolirano odzivajo. V tistem trenutku možgani izgubijo notranje zavore."

Raziskovalci so udeležence razdelili v tri skupine, ki so jih poimenovali "gledalci", "navijači" in "fanatiki".

Ugotovili so, da so zlasti "fanatiki" v primeru poraza njihove ekipe občutili znatno izgubo nadzora.

Ne samo na stadionih, tudi v drugih konfliktih - v politiki, veri, na spletu ...

Nogomet so znanstveniki izkoristili kot model za razumevanje, kako skupinska pripadnost vpliva na mišljenje in delovanje.

Ljudje, ki svojo identiteto močno opredeljujejo skozi skupnost, so še posebej občutljivi na grožnje temu občutku pripadnosti.

To velja tako na stadionu kot tudi na drugih področjih življenja.

Zmaga proti tekmecu aktivira iste možganske regije kot nagrade za hrano, glasbo ali pozitivne socialne izkušnje. Telo sprošča dopamin – hormon, ki povečuje motivacijo in zadovoljstvo.

V primeru poraza pa se ta porast dopamina ne zgodi. Namesto tega prevladata stres in frustracija.

Nadzorni sistem postane manj učinkovit, čustvena področja pa postanejo pretirano aktivna. Ta kombinacija – močna čustva, šibek nadzor – lahko sproži impulzivne reakcije.

Nogomet pa je za raziskovalce tudi okno v mehanizme dinamike drugih človeških skupin.

"Iste nevronske vzorce najdemo v političnih ali verskih konfliktih," pravi Zamorano.

Ko čustva prevladajo nad nadzorom, se poveča tveganje za pretirane reakcije – na stadionih, v spletnih debatah ali družbenih konfliktih.

Raziskovalci govorijo o "izgubi kognitivnega ravnovesja", ki se lahko pojavi, ko možgani hkrati predelujejo grožnjo in pripadnost.

"Družbe, ki zanemarjajo zgodnji razvoj, podedujejo posledice fanatizma"

Študija je tudi pokazala, da nevronske poti, ki so jih zaznali pri navijačih, ne nastanejo zgolj zaradi nogometa.

Namesto tega se vzpostavijo že zgodaj v življenju. Izkušnje v otroštvu in adolescenci – na primer, kako se spopadamo s frustracijami, pripadnostjo ali zavrnitvijo – oblikujejo, kako močno se možgani kasneje odzivajo na čustvene situacije.

"Družbe, ki zanemarjajo zgodnji razvoj, podedujejo posledice fanatizma," opozarja Zamorano.

Tisti, ki se zgodaj naučijo uravnavati čustva in se spopadati z neuspehi, ostanejo mirnejši tudi v vročih trenutkih.